Naša učilnica večinoma nima štirih sten in oken, razen brlogov, bunkerjev in gnezd, ki si jih otroci sami ustvarijo. Naša učilnica je gozd, ki je v nenehnem spreminjanju. Smo v stiku z naravnim življenjskim krogom v vseh njegovih odtenkih, temperaturah in teksturah.

Igrala so travniki, drevesa, kmetije, naravni poligoni, živali, zemlja, ogenj, voda, morje, vrt.

Naša učiteljica je narava, ki nudi obilo materiala za ustvarjanje in domišljijski svet.

Narava preseneti, zabava, ustvarja glasbo, riše, kipari. Je močna kot strela, nežna kot rosa, trdna kot korenine, gibčna kot voda. Njena velikost nam sporoča, da ne potrebujemo vsega. Ni nam treba biti popolni. Lahko se veliko naučimo že iz koščka narave. 

Preko učenja potrpežljivosti, življenja narave, zaznavanja čustev … otroci osvojijo to, da razlike med nami niso nepremostljiva nasprotja, temveč LJUBEČE DOPOLNJEVANJE.

Če seme pade na plodna tla,

bo lahko našlo pot do svetlobe in v največji možni meri razvilo svoje potenciale.

Otroci se lahko največ naučijo iz IZKUŠENJ ter ko jim omogočamo začutiti in razviti ODGOVORNOST in SAMOSTOJNOST.

Sledimo zanimanjem in interesom otrok.

• S sodelovanjem v svojem ritmu otroci gradijo na avtonomnosti, radovednosti, urijo se v razmišljanju s svojo glavo.

• Otrok si pridobi samozavest ter stik s svojimi sposobnostmi in željami.

• Otrok, ki postane in ostane v stiku s seboj, bo lažje kos življenjskim izzivom.

Dolgčas spreminjamo v kreativnost,

obveznost pa v notranjo motivacijo in željo.

• Svobodno gibanje, kjer otrok sreča meje in naravne ovire.

• Svoboda pomeni učenje na napakah, raziskovanje, sodelovanje v skupinah, prevzem pobude, odgovornost, upravljanje s svojo jezo …

Kdor posluša, pozabi.

Kdor vidi, si zapomni.

Kdor dela, se uči.

Otrok s pomočjo gozdne pedagogike gradi ČUSTVENO ZRELOST. 

• Tako lahko uresničuje sebe in je v stiku s seboj.

• Nauči se zavedati svojih čustev in potreb ter jih uravnavati, kar mu bo prineslo notranjo zrelost, samozavest, rast in iskrene odnose.

• Nauči se sodelovanja z drugimi, srčne komunikacije, sprejemati nestrinjanje, zagovarjati svoja stališča, biti fleksibilen in avtentičen. 

Če želimo humano okolje, moramo na prvo mesto postaviti srce.

Igra v naravi širi obzorja in odpira srce.

• Otrok začuti ritem narave in svoj ritem, ne mudi se mu, ker je lahko TUKAJ in ZDAJ.

• Otrok, ki se zave svojih sposobnosti, si upa iti iz strahov in svoje cone udobja v pogum ter se prilagoditi nepričakovanim okoliščinam.

Otroci rabijo znova zadihati s polnimi pljuči, 

v ravnovesju z letnimi časi, s svojimi potrebami in sposobnostmi.